Če si tukaj, je morda v tebi nekaj,
kar že nekaj časa išče prostor,
da bi bilo videno, slišano ali občuteno.

Morda nosiš občutke,
ki jih je težko držati
in nimajo jasnega imena.
Ali vprašanja,
ki se ne umirijo z razlago.
Morda misli,
ki ti ne pustijo zares živeti
ali mirno spati.

Ni treba, da veš,
kaj točno se dogaja
ali kaj se v tebi prebuja.
Ni treba vedeti,
kam bi to moralo peljati
ali kaj bi se moralo zgoditi.

Dovolj je, da si tukaj.
Na mestu in v prostoru,
kjer si lahko vzameš svoj čas.

Kjer lahko v svojem lastnem ritmu
odkrivaš tisto,
kar je pripravljeno,
da se pogleda,
sliši
in občuti.

Takšna/takšen, kot si.
In to je dovolj.